MONOMO arhitekti

Naša arhitekturna praksa izhaja iz prizemljene pozornosti do konteksta – tako prostorskega kot družbenega. Verjamemo, da kakovostna arhitektura ne potrebuje velikih gest, temveč natančno branje obstoječega in premišljene, dostikrat skoraj nevidne poteze.

Osredotočamo se na iskanje inovativnih, avtentičnih rešitev z omejenimi sredstvi. Zanima nas, kako lahko s skromnimi sredstvi – materialnimi, časovnimi ali družbenimi – ustvarimo občutljive, odzivne prostore, ki ohranjajo duh kraja.

Vsak projekt razumemo kot raziskavo – ne le o obliki, temveč o pomenu, ritmu, materialu in tišini. Kako prepoznati in okrepiti duh kraja, ne da bi ga izbrisali? Kako s tiho, a natančno potezo ustvariti arhitekturo, ki se ne vsiljuje, ampak odziva?

Posebej nas zanimajo prostori na robu – podeželske stavbe, degradirana območja, vmesni prostori – kjer je arhitektura pogosto pozabljena ali podrejena zgolj funkcionalnosti. V teh kontekstih iščemo možnosti za oživljanje skozi skromne, a smiselne posege.

Prostor razumemo kot proces – ne kot objekt, temveč kot način razmišljanja, iskanja ravnotežja med prisotnostjo in odsotnostjo, med preteklostjo in prihodnostjo, med uporabnikom in krajino.

Skozi projekte, pisanje, skice, pogovore in sodelovanja iščemo načine, kako lahko tudi majhne, skoraj nevidne poteze prispevajo k večjemu razumevanju prostora – kot materialnega in kot simbolnega polja.

Mia Crnič je arhitektka, urbanistka in raziskovalka prostora, ki deluje na presečišču raziskovanja, projektiranja in prostorske prakse. Študij arhitekture je zaključila na Fakulteti za arhitekturo Univerze v Ljubljani, svojo strokovno pot pa je nadgradila z doktorskim raziskovanjem s področja arhitekture. Že v času študija jo je zanimalo, kako prostor nastaja v dialogu med grajenimi in negrajenimi strukturami ter kako lahko premišljene, pogosto majhne intervencije bistveno vplivajo na kakovost bivanjskega in javnega prostora.

V svojem raziskovalnem delu se posveča predvsem vprašanju integracije prometa v javni prostor mestnega pritličja. Promet razume kot enega ključnih soustvarjalcev urbanega okolja, ki ob ustrezni prostorski obravnavi lahko postane povezovalni element, ne ovira. Raziskovalni pristop ji omogoča poglobljeno razumevanje prostorskih procesov, ki jih dosledno prenaša v projektno prakso, kjer se teorija in izkušnja prostora srečujeta v konkretnih rešitvah.

Od leta 2015 vodi arhitekturno-urbanistični biro, v okviru katerega se ukvarja z urbanističnimi zasnovami, prostorskimi strategijami, urejanjem javnih odprtih prostorov ter manjšimi arhitekturnimi intervencijami. Pri delu izhaja iz natančne analize prostora, razumevanja konteksta in potreb uporabnikov ter iskanja rešitev, ki so jasne, trajnostno naravnane in dolgoročno smiselne. Posebno pozornost namenja subtilnim prostorskim potezam, ki povezujejo obstoječe strukture in krepijo identiteto prostora.

S pedagoškim in raziskovalnim okoljem Fakultete za arhitekturo Univerze v Ljubljani sodeluje od leta 2012, od leta 2023 pa tam deluje kot asistentka. Delo s študenti in sodelovanje v raziskovalnih procesih razume kot pomemben del svojega strokovnega razvoja, saj omogoča stalno refleksijo arhitekturnih praks ter odprt dialog med teorijo in izvedbo.

Svoje delo redno preverja tudi v širšem strokovnem prostoru. Prejela je več nagrad na arhitekturnih natečajih, med drugim prvo mesto na natečaju za Razgledni stolp Bovljek, uvrstitev med finaliste na mednarodnem natečaju za mestno tržnico v Tbilisiju ter priznanje za paviljon in stojnico na mednarodnem knjižnem sejmu v Frankfurtu. Poleg projektnega dela se ukvarja tudi z razstavami, skozi katere raziskuje načine vizualne in prostorske interpretacije arhitekture ter urbanih procesov.

V svojem delu si prizadeva za ustvarjanje prostorskih rešitev, ki izhajajo iz razumevanja kraja, njegove zgodovine in potencialov, ter hkrati odgovarjajo na sodobne potrebe uporabnikov. Verjame, da arhitektura in urbanizem nista vprašanje velikih gest, temveč premišljenih odločitev, ki sčasoma oblikujejo kakovosten, berljiv in človeku prijazen prostor.

Andraž Gorup je absolvent arhitekture, ki je usmerjen v izvedbeni del arhitekturnih načrtov. Poleg sodelovanja na različnih arhitekturnih natečajih in delavnicah, se v svoji delavnici ukvarja z oblikovanjem lesenih izdelkov in restavriranjem motorjev.