Enostanovanjska hiša je umeščena na rob Ljubljane in oblikovana kot subtilen poseg v krajino, ki izkorišča danosti parcele in se odpira proti ključnim pogledom. Objekt sledi jasni logiki prostorskega izkoriščanja in preproste, čiste volumenske zasnove.

Osrednji element hiše so stopnice, okoli katerih se praktično vse vrti. Te stopnice niso zgolj komunikacijski element, temveč skulptura hiše, ki povezuje etaže, usmerja gibanje in ustvarja vizualno osrednjo točko bivalnega prostora. Prostorska organizacija je zasnovana tako, da maksimizira funkcionalnost, zagotavlja čim večjo izkoriščenost površin in ustvarja fluidno povezavo med posameznimi prostori.

Volumensko je hiša preprosta in berljiva, notranjost pa se odpre proti okolici, kar omogoča naravno osvetlitev in povezavo z zunanjo krajino. Preprostost oblikovanja se odraža tako v arhitekturnem izrazu volumna kot v detajlih interierja, kjer vsak element sledi funkciji in estetski logiki hiše.